Diareja - kdaj k zdravniku?

O driski (diareji) govorimo, kadar pogosto odvajamo večje količine tekočega blata. Vsak izmed nas je že kdaj imel diarejo, zato bo opisanih nekaj praktičnih nasvetov za čimprejšnje okrevanje. Diareja prizadene vse starostne skupine ljudi in je pogost zdravstveni problem po vsem svetu. Infekcijska diareja je najpogostejši vzrok smrti otrok po svetu.

Akutna diareja pomeni drisko, ki traja manj kot 14 dni. Lahko jo spremlja bruhanje, slabost, krčevite bolečine v trebuhu in povišana telesna temperatura. Najpogostejši vzrok so okužbe z virusi, bakterijami, paraziti…
Kronična diareja pomeni drisko, ki traja več kot 4 tedne. Lahko je posledica organskih bolezni prebavil, preobčutljivosti črevesa…
Subakutna diareja traja od 14 dni do 1 meseca.

Glede na mehanizem nastanka delimo diarejo v 4 različne skupine:
1.) Osmotska diareja (nezadostna resorbcija hranil in vode iz črevesne svetline).
2.) Sekretorna diareja (prekomerna sekrecija vode in elektrolitov v črevesno svetlino).
3.) Driske zaradi motenj v gibljivosti črevesja.
4.) Driske zaradi vnetja.

Kadar driska traja le nekaj dni, si lahko pomagate sami tako, da se rehidrirate (nadomestite izgubljeno tekočino). Driska namreč povzroči izgubo tekočine in elektrolitov, ki jih je potrebno nadomestiti. V lekarni se dobijo peroralni rehidracijski pripravki, ki jih zmešamo z vodo in zaužijemo. Rehidracijsko raztopino pa lahko pripravite tudi sami tako, da zmešate 1 liter vode, 2 žlici sladkorja in 1 žlico soli.

Kdaj je potrebno obiskati zdravnika?

• Kadar je driski pridružena kri ali sluz,
• kadar ste hudo dehidrirani in kadar se stanje poslabšuje,
• kadar so prisotne močne bolečine v trebuhu,
• kadar drisko spremlja visoka telesna temperatura,
• kadar se driska pojavi med jemanjem antibiotikov.