Varno plavanje

V Sloveniji zaradi utopitev vsako leto umre 18 ljudi. V več kot treh četrtinah primerov gre za utopitve v vodi v naravi, le nekaj odstotkov utopitev pa se zgodi v plavalnih bazenih. Poleg utopitev so nevarni tudi skoki v vodo na glavo, saj je zaradi tako nastalih poškodb v Sloveniji vsako leto obravnavanih 55 ljudi, na zdravljenje v bolnišnico pa jih je sprejetih 10. Najbolj ogroženi so šolski otroci in mladostniki.

Med najpomembnejšimi ukrepi za preprečevanje utopitev je udeležba vašega otroka na katerem od plavalnih tečajev, ki so namenjeni začetnikom, slabšim plavalcem in tudi dobrim plavalcem in kjer se je možno naučiti plavanja ter prve pomoči pri utopitvah.

• Otroke začnimo čim prej učiti plavanja, ko so stari 4-5 let, jih vpišimo v plavalni tečaj.
• Ne puščajte otrok v vodi brez varstva. Vedno smo v neposredni bližini otroka.
• Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode.
• Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri.
• Ne plavajte, kadar zaužijete alkoholne pijače.
• Ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih.
• Upoštevajte vremenske razmere. Ne plavajte sami na daljših razdaljah: tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost.
• Vzvalovljeno morje in morski tokovi praviloma odnašajo kopalce od obale.
• Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališču, ter po odredbah in navodilih reševalca iz vode ali druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču.
• Uporabljajte kopališke naprave glede na svoje znanje plavanja brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje.
• Bodite previdni pri hoji ob vodi, še zlasti če hodite po strmih bregovih rek, kjer se zdrs lahko tragično konča. Starši pri tem še posebej pazite na svoje otroke.

REŠEVANJE UTOPLJENCA:
Utapljajočemu lahko življenje reši že vaš klic na center za obveščanje (112) ali policijo (113), na morju pa tudi na Upravo Republike Slovenije za pomorstvo. Utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo, da bi ga rešili. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega kot za reševalca. Reševanje je velikanski telesni napor. Utapljajočemu se je potrebno približati s hrbtne strani in ga zagrabiti na primer za lase. Če se utapljajoči oklene reševalca, za slednjega ni drugega izhoda, kot da se potopi in se tako reši smrtonosnega prijema.