|
V Sloveniji in po svetu je vse bolj priljubljeno turno smučanje in pohodništvo v gore ob ekstremnih razmerah. Prav zaradi tega se število ponesrečencev pri turnem smučanju iz leta v leto povečuje.
Najpogostejši vzrok smrti turnih smučarjev je snežni plaz.
Snežni plaz je pojav, ki se večinoma sproži tedaj, ko v gorah zapade veliko novega snega. Je gmota ledu in snega, ki se utrga s pobočja gore in zdrsi navzdol, večina se jih sproži med sneženjem ali pa takoj po njem. Pozimi, ko pade nova plast snega na stare plasti, se novi sneg ponavadi sprime s starim. Če pa je novega snega veliko, je sprijemanje snega počasno, snežna odeja postane negotova in tako se sproži plaz.
Pri nas je v današnjem času, predvsem na območju Julijskih Alp in Karavank velika nevarnost snežnih plazov.
Pojem 'turno smučanje' označuje ture, ki jih opravimo pretežno s smučmi. V turno smučanje sta zajeta smučanje po nedotaknjenih belih pobočjih in zimsko gorništvo.
Smučarji morajo v prvi vrsti sami poskrbeti za svojo varnost. Tukaj je tveganje večje kot pri smučanju po urejenih smučiščih. Turni smučar mora biti usposobljen za turno smučanje in mora poznati vse nevarnosti snežnih plazov in snega. Na žalost se vedno pogosteje dogaja, da turni smučarji pri svojih podvigih precenijo svoje sposobnosti in znanje. Dobra in ustrezna oprema je predpogoj za užitek, predvsem pa za varnost.
Oprema za turno smučanje:
TURNE SMUČI: so nekoliko krajše, širše in mehkejše, spredaj imajo luknjo za vleko, zadaj pa zarezo za ¨kože-psi¨.
VEZI: pri hoji jih lahko sprostimo, kar omogoča visoko dviganje pete, pred spustom pa jih lahko hitro in enostavno pričvrstimo.
TURNI ČEVLJI: Turni ¨pancerji¨ imajo gumijast podplat, mehak notranji čevelj in školjko. Na gležnju imajo gibljiv del, ki omogoča hojo, pri smučanju pa ga blokiramo.
ALPINISTIČNA OPREMA: dereze, cepin, vrv.
PSI - kože za hojo navzgor: so trakovi, ki jih nalepimo na spodnjo stran smuči, da nam ne drsi, ko se vzpenjamo.
SRENAČI: so kovinski nastavki, nekakšne smučarske dereze v obliki črke U.
LAVINSKA ŽOLNA: je naprava, ki nam z oddajanjem ali sprejemanjem signalov omogoča najti zasutega smučarja v plazu.
PLAZOVNA VRVICA: je 4 mm debela, dolga približno 30 m, živo rdeča, vsak meter ima aluminijast obroček, kjer sta vtisnjeni puščica, ki kaže k ponesrečencu, in številka, ki pove število metrov vrvice do ponesrečenca.
NAHRBTNIK: lopata, kartografija z GPS napravo, kompas in zemljevidi območja …
Varnost pri turnem smučanju:
- popolna oprema smučarja in znanje kako oprema deluje,
- ustrezno fizična in psihična pripravljenost,
- smučarske izkušnje,
- udeležba na turno-smučarskih tečajih in gorniških ter alpinističnih šolah,
- teoretično znanje lahko dobimo iz priročnikov in vodnikov o turni smuki
- preveriti trenutne razmere v gorah, vreme, stopnjo nevarnosti plazov, količino snežnih padavin in hitrost vetra,
- na turno smučanje se nikoli ne odpravimo sami,
- nekoga vedno obvestimo kam gremo na turno smučanje,
- v nahrbtniku imamo vedno dodatna oblačila,
- ne smemo ležati na snegu (nevarnost hitrejše podhladitve),
- ukreniti vse potrebno, da nas reševalci najdejo.
|
