Aspergerjev sindrom

Kaj je Aspergerjev sindrom? Pred nekaj leti je le malokdo poznal ta izraz, danes pa ima skoraj vsaka šola kakšnega učenca s to motnjo. Kljub temu znake tega sindroma poznajo le redki starši, učitelji, terapevti in tudi splošni zdravniki. Obstajajo dokazi, da je Aspergerjev sindrom oblika avtizma, vendar je mnogo bolj razširjen od klasičnega avtizma.

Osebe z Aspergerjevim sindromom so posebne. Ta posebnost se odraža v nezmožnosti vživeti se v čustva drugih, saj dojemajo svet popolnoma drugače kot večina ljudi. Težave imajo v komunikaciji in niso sposobni sklepati prijateljstev, zato so v šoli pogosto socialno izolirani in imajo malo prijateljev. Ravno pomanjkanje socialnih spretnosti, nezmožnost pravega dvostranskega pogovora ter intenzivno zanimanje za določeno stvar so glavne značilnosti tega sindroma. Velikokrat so tiho in miselno odsotni, pa čeprav so po razmišljanju v marsičem daleč pred vrstniki.
V praksi sem srečala dečka, ki je imel velike težave v socialni integraciji, tudi učno je bil precej neuspešen, veliko zanimanje pa je izkazoval na področju geografije Slovenije. Že v prvem razredu se je znal orientirati na zemljevidu, prav tako je povsem natančno opisal pot, kako se pride do določenega mesta, vasi ipd. Ves prosti čas je namenil raziskovanju slovenskih posebnosti, sleherni trenutek je preživel v šolski knjižnici, kjer je z velikim veseljem posegal po atlasih in enciklopedijah. Bil je kot govoreča enciklopedija, nenehno je pripovedoval le o slovenskih krajih.
Glavne klinične značilnosti Aspergerjevega sindroma so:
- nezmožnost vživeti se v čustva drugih,
- nezmožnost ali majhna sposobnost sklepanja prijateljstev,
- pedanten, natančen, ponavljajoč govor,
- slaba sposobnost neverbalne komunikacije,
- izrazita zatopljenost v določene teme,
- nerodno gibanje – slabo koordinirano premikanje in nenaravna drža,
- poseben vzorec govornih sposobnosti (ima bogat besedni zaklad, besede uporablja nenavadno, preveč uradno in natančno). Velikokrat pa ga lahko zmedejo povsem vsakdanje, čisto navadne besede.

Otrok z Aspergerjevim sindromom na svet gleda na svoj, edinstven način. Ne zanimajo ga reči, ki jih počnejo vrstniki. Zanimivo je tudi to, da dan za dnem želijo jesti enako hrano, postreženo na enak način. Radi imajo ustaljen red, zato kažejo veliko zaskrbljenost, če se spremenijo načrti, obredi ipd. So iskreni, vendar velikokrat preveč direktni, zato marsikaterega starša spravljajo v zadrego.
Otrok z Aspergerjevim sindromom je kot vsak drug otrok. Potrebuje ljubezen, razumevanje, vzpodbudo, kdaj pa kdaj kakšen nasvet in možnost, da se po svoje izrazi.
Naj zaključim z mislijo kliničnega psihologa Tonya Attwooda: »Ljudje z Aspergerjevim sindromom so svetle niti v bogati tapiseriji življenja. Družba bi bila izjemno dolgočasna in pusta, če ne bi poznali in cenili ljudi z Aspergerjevim sindromom.«
       

Viri :
Tony Attwood: Aspergerjev sindrom – Priročnik za starše in strokovne delavce, založba Megaton d. o. o., 2007
Kathy Hoopmann: Vse mačke imajo Aspergerjev sindrom, založba Damodar, 2009