|
Je prav tako specifična učna težava, ki ni povezana z znižanimi intelektualnimi sposobnostmi. Otroci dosegajo nižje učne rezultate na področju telesne vzgoje, tehničnega pouka, likovne vzgoje in pisanja. Ti otroci se sicer naučijo hoditi, tekati itn. v mejah normalnega razvoja, vendar so pri tem počasnejši, prav tako je kvaliteta njihove izvedbe slabša.
Pogosto je vzrok dispraksije neznan. V populaciji šolajočih otrok jih je okrog 10 %, od tega jih ima 2 % težjo stopnjo. Najpogosteje imajo dispraksijo dečki. Kar polovica otrok z dispraksijo ima tudi motnje branja in pisanja.
Ker so pri dispraksiji primanjkljaji prikriti, je zelo pomembno, da se naučimo, kako to motnjo odkriti oziroma prepoznati. Še pomembnejše pa je, kako takemu otroku pomagati in ga podpreti. Nekaj teh težav prepoznamo že v predšolskem obdobju, predvsem takrat, ko imajo težave pri odpenjanju gumbov, hranjenju z žlico, pri vožnji s kolesom, nerazločno govorijo ipd.
Učitelji najpogosteje navajajo naslednje značilnosti:
- ne zna držati pisala
- je izredno neroden
- nespreten je pri rezanju s škarjami
- ima težave z orientacijo
- risbe niso primerne otrokovi starosti
- pogosto ima napačno obute čevlje
- nespreten je pri igrah z žogo
- pri likovni vzgoji se ves popacka
- v razredu je razredni klovn
- pri športni vzgoji še teči ne zna
- ima neurejene šolske potrebščine
- pisava je okorna, ničesar se ne da prebrati
Najbolj značilne težave učencev z dispraksijo so:
1. Težave na področju grobe in fine motorike
2. Težave artikuliranja (Slabo artikulirajo posamezne glasove, zato je govor nerazumljiv.)
3. Težave na področju zaznavanja
4. Težave pri načrtovanju in organizaciji misli
Kako pomagati?
Pomembno je, da tudi ti otroci razvijejo svoje potenciale. Pogosto so zelo dobri pri matematiki, računalništvu in naravoslovnih predmetih. Zaradi neuspešnosti pri športu doživljajo velike stiske, težje najdejo prijatelja in imajo zelo slabo samopodobo. Te težave se stopnjujejo, če morajo določeno dejavnost izvesti hitro, zato potrebujejo več časa za izvedbo gibalnih dejavnosti kot njihovi vrstniki.
V PRVI VRSTI PA POTREBUJEJO PODPORO, DOVOLJ VZPODBUD IN RAZUMEVANJE TAKO S STRANI STARŠEV KOT UČITELJEV.
Zelo pomembne so vaje za razvijanje grobe in fine motorike. Največ prilagoditev potrebujejo prav v času izobraževanja. Tak otrok nujno potrebuje pomoč pri urejanju zapiskov, kjer je dobrodošlo organiziranje pomoči vrstnikov.
Seveda pa je tudi pri tej populaciji izredno pomembno, kako najdemo in razvijamo otrokova močna področja s katerimi si bo pomagal pri premagovanju šibkih področjih in si krepil samopodobo. Če odkrijemo to, smo naredili veliko. |
