|
Nemiren in nepozoren otrok
Vsak otrok je poseben in edinstven. Vsak ima svoje lastnosti, ki jih kaže na tak ali drugačen način. V današnjem času etiketiranja tudi otroke radi delimo na skupine. Tako največkrat govorimo o otrocih, ki so pridni, vodljivi, nimajo učnih težav in o otrocih, ki so nasploh nemogoči in neuspešni na vseh področjih, kjer sodelujejo in si po mnenju mnogih zaslužijo le kritiziranje in kazen.
Jakob
Kot dojenček je bil zelo zahteven. Ponoči ni spal, veliko je jokal. Tudi v otroškem vozičku ni hotel sedeti. Kot malček je v pičlih nekaj sekundah naredil vse narobe, prevrnil je stol, razmetal sobo, polil vodo … Ničesar se ni bal. Nikoli ni bil pri miru, plezal je vsepovsod in nenehno uganjal norčije. Pri štirih letih je začel obiskovati vrtec. Vzgojiteljice so takoj opazile njegovo nemirnost. Bil je nenasitno radoveden deček in v stalnem gibanju. Ko so drugi otroci risali in barvali, je on raje tekal po igralnici ali se igral z avtomobili. Skratka, vedno je delal nekaj po svoje. Vzgojiteljic ni ubogal, pogosto je uničeval igrače. Tudi z vrstniki se je prepiral, zato v skupini ni imel pravega prijatelja.
Čeprav so starši z vrtcem dobro sodelovali, se trudili po svojih najboljših močeh, je bil Jakob iz dneva v dan nemogoč.
Tako je bilo tudi v šoli. Težko je sledil pouku. Pri miru je sedel največ pet minut. Pogosto je klepetal, spraševal neumnosti in se sprehajal po razredu. S svojim nemirom je motil učitelje, vrstnike in tudi sebe. Učiteljica je bila povsem obupana, saj je Jakob ves čas nagajal. Med poukom je pel in žvižgal, razmetaval predmete, govoril neumnosti. Skratka igral je vlogo razrednega klovna. Težko je sledil navodilom, nalog ni opravil do konca. Pozabljal in izgubljal je šolske potrebščine. Zaradi neustreznega vedenja je bil pogosto grajan ali kaznovan. Seveda nobena kazen ni pomagala. Starši so v šoli prihajali redno. Bili so obupani, saj so z Jakobom imeli tudi doma velike težave. Pisanje domačih nalog je trajalo ure in ure, velikokrat jih sploh ni opravil. Bil je zelo neprilagodljiv, eksplodiral je že zaradi vsake najmanjše neumnosti. Čeprav je v prostem času obiskoval kar nekaj krožkov, pri nobenem ni vztrajal do konca.
Zaradi izrazite nemirnosti, nepozornosti in vedenjskih težav so se starši in učiteljica obrnili na šolsko svetovalno službo. Specialna pedagoginja je opravila pregled in ugotovila, da ima Jakob razvojno motnjo poimenovano pomanjkljiva pozornost in hiperaktivnost. Staršem je podala nekaj ključnih smernic za delo z otrokom, skupaj so naredili plan pomoči, svetovala pa jim je tudi obravnavo v okviru psiholoških ustanov.
Ker nemiren otrok v šolskem okolju doživlja veliko neuspehov, življenjskih stisk, sporov, odklanjanj, je nadvse pomembno, da je družinsko okolje strukturirano, pretežno predvidljivo in stanovitno. Kadar starši otroku postavijo trdne okvire vsakdana, to ugodno vpliva na zmanjševanje notranjega nemira.
Otroku moramo pomagati celostno – za nas ni lenoba, nerodnež ali pretepač, temveč otrok, ki si želi uspeha.
Delo z nemirnim otrokom je dolgotrajen proces preden se pokaže majhen napredek. Vendar je vredno poskusiti in vztrajati – že zaradi otroka.
Največja kazen za nemirnega otroka je sedeti pri miru in čakati.
In kar je najpomembnejše: SPREJMIMO OTROKA TAKŠNEGA KOT JE IN GRADIMO NA NJEGOVIH MOČNIH PODROČJIH.
Nekaj idej za preživljanje prostega časa:
- Sestavljanje puzzlov
- Reševanje križank, vislic, labirintov, iskanje razlik
- Barvanje mandalov ob glasbi
- Igranje z baloni
- Igranje badmintona |
