|
Tla so nedvomno eden najpomembnejših, toda pogosto zapostavljenih naravnih virov. So bistvenega pomena za življenje na Zemlji, ker prehranjujejo rastline, ki po drugi strani zagotavljajo hrano in kisik za ljudi in živali.
Eden izmed največjih onesnaževalcev tal je kmetijstvo. Zato se je v kmetijstvu razvil nov način kmetovanja, ki se imenuje EKOLOŠKO KMETOVANJE. Ekološko kmetovanje je eden izmed odgovorov na ekološke probleme sodobnega sveta. Razlogi za ekološko kmetovanje so predvsem varna in zdrava hrana, varstvo okolja - tal, skrb za dobro počutje živali in ljudi ter spodbujanje biotske raznovrstnosti. V zadnjem času se vse bolj kažejo pomanjkljivosti intenzivnega poljedelstva in živinoreje, ki prevladuje v razvitem svetu, svetu v katerem število prebivalcev že skoraj presega zmožnosti planeta Zemlje. Zaradi velikega števila prebivalcev se posledično veča potreba po hrani. Če želimo pridelati dovolj hrane za vso prebivalstvo moramo od kmetijstva in tal zahtevati največ, kar pa privede do številnih problemov oziroma uničenj ekosistemov. Gre predvsem za ekološke probleme, ki jih povzroča intenzivno kmetovanje. Prevelike količine umetnih gnojil in drugih kemikalij, ki jih uporabljajo v kmetijstvu, onesnažujejo reke in morja. V telesih vseh živih bitij je čedalje več pesticidov in njihova proizvodnja se še vedno povečuje. Zaradi porušenega ravnotežja je škodljivcev vedno več.
Hrana pridelana na intenziven način je biološko siromašnejša, kar pomeni, da je v njej manj vitaminov, mineralov in mikroelementov, kot jih človeško telo potrebuje. V intenzivni živinoreji uporabljajo hormonske in kemične dodatke s katerimi poizkušajo pri živalih v čim krajšem času doseči čim večji prirast mesa. Vsi pa z mesno in mlečno prehrano preidejo tudi v človekovo telo.
Ekološko kmetovanje pomeni tudi način življenja in mišljenja, saj vsako živilo pridelano na intenziven in ekološko neprijazen način škoduje ljudem, prav tako pa neekološko kmetovanje uničuje naravne vire, ki so osnovnega pomena za življenje rastlin, živali in ljudi.
Glavne značilnosti ekološkega kmetovanja:
• Kolobarjenje in ohranjanje ali celo povečevanje rodovitnosti tal,
• organska gnojila (kompost, hlevski gnoj) in naravna rudninska gnojila (kamena moka),
• največ dve glavi živine na hektar, saj je kmet povsem odvisen od lastne pridelave krme,
• živalim je treba zagotoviti gibanje na pašnikih vsaj sto osemdeset dni na leto,
• prepovedano krmljenje s krvno in kostno moko ter z vsemi drugimi krmami živalskega porekla,
• prepovedana uporaba gensko spremenjenih organizmov.
Vir: http://ec.europa.eu/agriculture/organic/environment/soil_sl
|
