|
Gensko spremenjeni organizmi so živi organizmi (rastline, živali, mikroorganizmi), katerih genska struktura je bila spremenjena z vgraditvijo gena, ki izraža želeno lastnost. Z genskim inženiringom so leta 1992 prvi začeli Kitajci, kateri so s pomočjo genskega inženiringa tobak prilagodili, da je bil odporen proti virusu, ki je povzročal škodo na poljih.
Gensko spremenjene rastline
Genski inženiring omogoča, da so rastline odporne na herbicide, kateri izločajo Bt strup, ki rastlino »varuje« pred žuželkami. V velikih količinah pridelujemo štiri gensko spremenjene rastline: sojo (60 % GSO pridelkov), koruzo (24 %), bombaž (11 %) in oljno ogrščico (5 %). Kmalu na trgu pričakujemo tudi transgena riž in pšenico.
Večina gensko spremenjenih rastlin, ki so zdaj na svetovnem tržišču, je namenjena prehrani in krmi, nekatere, kot so bombaž, tobak in okrasne rastline, pa se gojijo tudi iz drugih razlogov.
Lastnosti gensko spremenjenih rastlin:
- odpornost rastlin proti novi generaciji okolju prijaznejših herbicidov,
- odpornost rastlin proti žuželkam, ki se prehranjujejo s kulturnimi rastlinami,
- odpornost rastlin proti virusnim boleznim rastlin,
- večja vsebnost nenasičenih maščobnih kislin pri rastlinah za pridelavo olja,
- spremenjena sestava aminokislin,
- spremenjena barva okrasnih rastlin in
- zmanjšana vsebnost nikotina pri tobaku.
GSO in okolje
GSO predstavljajo veliko nevarnost okolju, še posebej v primeru, ko bi se pojavili v odprtem sistemu, širili bi se lahko nemoteno v okolju in se križali z naravnimi organizmi. Gensko spremenjene vrste so zelo slabo kontrolirane in o njihovem obnašanju v okolju vemo še zelo malo. Pri sproščanju GSO v okolje gre za »gensko onesnaženje« in pomeni precejšnjo grožnjo, saj ko so GSO enkrat sproščeni v okolje, ne morejo biti več odpoklicani.
GSO prav tako predstavljajo resno grožnjo zdravju ljudi in živali. Čeprav je gensko spremenjena (GS) hrana v trgovinah že od leta 1996, pa dolgoročnih testiranj vpliva GS hrane na zdravje ljudi še ni bilo. Nekatera potencialna zdravstvena tveganja povezana z GS hrano vključujejo razvoj alergij in odpornosti na antibiotike, prehranske spremembe in tvorbo strupov.
Viri:
http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=894
http://www.greenpeace.org/slovenia/kaj-delamo/reci-ne-genetskemu-in-eniringu
|
