Šport potrebujemo

Vsak tretji Evropejec se redno ukvarja s športom ali kako drugače telesno vadi. Za to, da bi šport postal sestavni del naše vzgoje in življenja, pa je treba storiti še več. Športno udejstvovanje pripomore k vsestranskemu razvoju, uči nas socialnih veščin in duha »fair playa« pa tudi samozavedanja in tekmovalnosti.

Splošni pozitivni učinek športa na naše dobro počutje je še vedno podcenjen. Ob tem, da poveča našo moč, telesno pripravljenost in zaznavne zmožnosti, neposredno izboljšuje naše psihosocialno življenje: pospešuje pozitivne socialne vedenjske vzorce kot so moštveno delo, spoštljivost in odgovornost.
 
V svetu, kjer zaradi povečane uporabe tehnologije prevladuje sedeč življenjski slog, ima naše telo vse manj dela. Telesna dejavnost pa je osnovni predpogoj za dolgo in zdravo življenje. Vedno večja ponudba potrošniške in zabavne elektronike še povečuje ta učinek, kar najbolj prizadene otroke in mlade. V povprečju učenec devet ur na dan preživi leže, pet ur sede in še pet ur stoje.

Za človeka je največ vredno, če redno vzdržuje svoje telo, in za ohranjanje zdravja in splošnega dobrega počutja ni nobenega boljšega varovalnega mehanizma kot je šport.

Otroško telo neprestano raste in se razvija v nasprotju z ustaljenim organizmom odraslega človeka. Na rast in razvoj v veliki meri vpliva ravno gibanje. Z rastjo in razvojem se otrokove sposobnosti večajo in tako sta rast in razvoj v nenehni odvisnosti od gibanja. Gibalni razvoj je še posebno izrazit v prvih letih otrokovega življenja. K hitrejšemu gibalnemu razvoju pripomorejo tudi ustrezne razmere: primeren prostor, obleka in obutev, dobra volja, športni pripomočki in igrala, ki spodbujajo h gibanju. Razvoj gibalnih funkcij je rezultat otrokovega zorenja in učenja. Če nima možnosti za izvajanje različnih gibalnih dejavnosti, lahko zaostane v gibalnem razvoju.