Razmišljanje ob začetku šolskega leta

Pred kratkim mi je prijateljica povedala anekdoto o uglednem profesorju. Nekoč je prosil študente, naj pripravijo papir in pisala, ker jim bo povedal kateri so trije najpomembnejši elementi pri vzgoji otrok. Ko so vsi s pisali v roki in z zadržanim dihom čakali na besede modrosti, ki jih bo izrekel, je dejal: «Zgled, zgled, zgled.«

Prvi šolski dan so starši ponosni na svojega velikega otroka, toda istočasno se v njihovem življenju začenjajo pojavljati nove, drugačne skrbi. Brezskrbno otroštvo se z vstopom v šolo konča. Nevede in nehote se pojavlja primerjanje otrok in njihovih dosežkov med seboj, tekmovalnost, kjer žal ni prostora za razumevanje in sprejemanje različnosti. Začenja se primerjanje otrok znotraj družine, med vrstniki v razredu in z drugimi otroki. Zaradi posledic takega primerjanja, otrok pridobi določen položaj v družini in širši skupnosti. S ponosom in zadovoljstvom sprejemamo starši in otroci visok in cenjen položaj. Kaj pa, če ta ni tak?

Osnovno šolanje je postalo obvezno praktično povsod po svetu, tudi v najodročnejših krajih. Osnovna šola danes ponuja veliko pogojev za pridobivanje znanja in za uporabo le-tega. Hkrati pa postaja zahtevnejša, tekmovalnejša in bolj stresna. Zahteva večjo udeležbo staršev od prvih korakov v šolo, preko domače pomoči in sodelovanja z učiteljem, do roditeljskih sestankov in govorilnih ur ter raznovrstnih priložnostnih srečanj.

Kljub neslutenemu tehničnemu napredku, je človeški faktor še vedno ključnega pomena, začenši seveda pri odnosu otrok - starši. Vzgoja otroka, ki si je že v predšolskem obdobju s pomočjo staršev pridobil pozitivno samopodobo, bo neprecenljiva pri šolanju. Tisti otroci, ki bodo znali z manj nestrpnosti in nejevolje obvladati vsakodnevne šolske obveznosti, bodo uspešnejši in zadovoljnejši. Prav uspeh, zadovoljstvo in samopotrditev pa so tista dejstva, ki jih vsak otrok, predvsem pa prvošolček, tako zelo potrebuje na začetku svoje poti.

Starši, poglejte svojega otroka. Vaš otrok je genij! Občutite njegovo življenjsko energijo, ko se posveti nečemu, kar je pritegnilo njegovo pozornost. Bodite pozorni na iskrico v njegovih očeh. Opazujte njegovo radoživost in bistroumnost. Spomnite se trenutkov, ko je rekel ali storil nekaj, kar vas je spravilo v smeh ali pa ste tedaj zagledali svet v novi luči. Spomnite se novih besed, ki si jih je izmislil, risb, ki jih je narisal …

Starši:
- prisluhnite otrokovim sporočilom (besednim, nebesednim),
- vsak dan mu posvetite dovolj časa za pogovor,
- njegovo delo spoštujte kot svoje,
- dopustite mu, da naredi to in toliko, kolikor zmore, ne delajte namesto njega,
- pomagajte mu, da se bo navajal na delovni ritem (čas, prostor),
- pomembno je, da informirate učitelja o vašem videnju, stališčih, mnenjih in spoznanjih o vašem otroku.

Samo z roko v roki boste lahko tako vi kot učitelj res celostno pomagali otroku premagovati težave in ga pripeljali na pot samostojnega, kritičnega odraščajočega otroka.

»Velik človek je, kdor ni izgubil svoje otroške duše.«
(Mencius)