Koliko naj starši pomagamo svojim otrokom?

Vsak starš želi pomagati svojemu otroku. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so starši v zelo različnih položajih, saj se šolarji doma učijo različno dolgo in vsak na drugačen način. Čeprav so v istem razredu, so enako stari in se učijo isto snov, nekateri porabijo za učenje malo časa in ne potrebujejo nobene pomoči, pa so vseeno uspešni. Drugi se morajo za uspeh kar potruditi, so pa tudi taki, ki se veliko učijo, pa so vseeno manj uspešni ali celo neuspešni.

Uspešnim učencem uspeh daje veliko ugodnosti: več prostega časa, starši so nanje ponosni, zadovoljni, kajti uspeh ni pomemben le za učence, pomemben ali celo pomembnejši je za starše.

Kakšnega pomena je otrokov uspeh za starše, je v veliki meri odvisno od tega, koliko svojemu otroku pri učenju pomagamo. Razumljivo je, da smo ogorčeni in prizadeti, če smo ves svoj prosti čas porabili z otrokom za ponavljanje snovi, v šoli pa svojega znanja ni pokazal. Tak otrok je prikrajšan za vse ugodnosti, njegov neuspeh pa je nenehno vir nezadovoljstva, očitanja, omejevanja in prepovedi. Ker še ni napisal nalog, ne sme gledati filma, ker je dobil slabo oceno, ne sme k odbojki … Krog je sklenjen, otrokov vsakdan je neprivlačen, motivacija za delo je vse manjša.

Ob stalnem učenju z otrokom se starši znajdemo v začaranem krogu. Samostojnost in pomoč pri učenju sta namreč povezani – prisotnost ene izključuje drugo in obratno. Vsi starši si želimo čim večjo samostojnost svojega otroka, vendar moramo vedeti, kdaj in v kolikšni meri  mu bomo priskočili na pomoč, da s tem ne bomo ovirali njegove samostojnosti.

Razumljivo je, da različni otroci potrebujejo različno intenzivno pomoč. Večini zadošča že navzočnost staršev, ko se lotijo domače naloge. Daje jim občutek varnosti, večjo gotovost, da jim bodo pomagali, če bo potrebno.
Drugi spet potrebujejo čisto konkretno pomoč, sicer so nebogljeni in delajo napake. Pomembno je, da so otrokove izkušnje ob učenju čim prijetnejše, da ga zadovoljujejo in ga hkrati s tem spodbujajo k še večji aktivnosti.

Zelo pomembno je, da:
• so staršem vsebina, oblika, čas in namen pomoči otroku povsem jasni,
• da si učitelji vzamemo čas za razgovor s starši,
• starši ostanemo starši, ne pa da se spremenimo v »šolarje«,
• vemo, da otroka ni potrebno neprestano samo nekaj učiti, ampak, da se z njim lahko tudi igramo,
• imamo starši tudi občasen predah.

Vas zanima kaj je skrivnost uspešnega učenja? Preberite si članek z naslovom Spretnost učenja.