Učinek tople grede v naravi

Topla greda je izraz za segrevanje ozračja v zemeljski atmosferi. T. i. tople grede (rastlinjaki) se uporabljajo za gojenje rastlin. Še posebej primerne so v hladnejših in zimskih dneh, saj ob sončnem vremenu več sončne energije (toplote) ostane v topli gredi, kot pa se je odbije nazaj. To zagotovimo s posebnim steklom ali z drugo prozorno snovjo. Pojav v naravi so poimenovali po topli gredi, ker deluje po podobnem principu, le da je Zemlja namesto s steklom obdana s plinskim plaščem, ki ima v primerjavi z rastlinjakom vlogo stekla.

Največji delež toplotne energije prejmemo od Sonca

Zemlja podobno kot vsa druga telesa v vesolju sprejema in oddaja toploto. Največji delež toplotne energije prejme od Sonca v obliki sevanja. Neprimerljivo majhen delež energije dobi Zemlja tudi od radioaktivnih reakcij, ki so posledica procesov v notranjosti Zemlje, človeških dejavnosti (jedrske elektrarne, industrija, gospodinjstva …)  ter s toploto, ki je posledica gibanja oceanov.

Učinek tople grede je naraven pojav, ki omogoča življenje na Zemlji. To seveda velja le do določene meje. Zaradi vedno večjega onesnaževanja ozračja s toplogrednimi plini pa je učinek tople grede na življenje rastlin, živali in ljudi prevelik in nam škoduje.

Nastanek tople grede v naravi

Zemlja od Sonca sprejema toplotno energijo v obliki sončnih žarkov. Del žarkov (približno 30 %) se od oblakov in ostalih delcev odbije nazaj v vesolje, okoli 20 % žarkov pa se absorbira v oblakih in plinih, ki so v atmosferi. Ostalih 50 % sončnih žarkov pa doseže zemljino površino. V obliki dolgovalovnih infrardečih žarkov se odbijejo nazaj proti vesolju (približno 5 %). Ostanek (približno 45 %) se zaradi »plinskega plašča« sestavljenega iz toplogrednih plinov ustavi in na takšen način še dodatno ogreva ozračje in posledično povzroča številne vremenske nevšečnosti.

Glavni krivci za globalno ogrevanje so vse gospodarske dejavnosti pri katerih nastajajo toplogredni plini - proizvodnja in poraba energije (kurjenje fosilnih goriv, lesa, biomase in odpadkov), fluorklorogljikovodiki (hladilni sistemi), krčenje in izkoriščanje gozdov, kmetijstvo, industrija ter promet.

Viri:

(1) Slovenski kemijski portal, URL: http://www.kemija.org/index.php/okolje-mainmenu-40/25-okoljecat/69-segrevanje-zemlje-topla-greda , (citirano dne 30. 9. 2009)
(2) Minet, URL: http://www.minet.si/sola/geslo_pop.php?id=309 , (citirano dne 30. 9. 2009)