Globalne klimatske spremembe

Klimatske spremembe so vse spremembe podnebja v času, ki so pogojene z naravnimi nihanji ali so posledica antropogene dejavnosti. Od leta 1750 do danes se je opazno povečala koncentracija ogljikovega dioksida, metana in dušikovega oksida v zemeljski atmosferi. Današnje vrednosti le-teh močno presegajo vrednosti iz časa pred industrijsko revolucijo. Ogljikov dioksid je najpomembnejši antropogeno pogojeni toplogredni plin, katerega primarno povečanje koncentracije je pogojeno z rabo fosilnih goriv in sprememb v rabi tal, medtem ko na povečanje koncentracije metana in dušikovega oksida vpliva predvsem kmetijstvo.

Spremembe podnebja povezane zlasti z naraščanjem temperature že povzročajo spremembe na fizičnih in bioloških sistemih. V ospredju je taljenje ledu (Grenlandija, Antarktika) s posledičnim dvigom morske gladine, taljenje gorskih ledenikov, segrevanje oceanov in povečano izhlapevanje vode. Biološki sistemi pa se srečujejo s spremembami v flori in favni tj. v rastlinskem in živalskem svetu.

Posredni in neposredni vplivi podnebnih sprememb

Podnebne spremembe na nas vplivajo posredno in neposredno. Posredno jih občutimo predvsem preko zvišanja cen energije in transportnih stroškov, neposredno pa preko vplivov na okolje. Posledice klimatskih sprememb čutimo že danes in jih bomo še intenzivneje čutili v prihodnosti. Z vplivi na okolje se povečuje ogroženost rastlinskih in živalskih vrst, povečuje se tudi verjetnost poplav, požarov, plazov, neviht itd.

Kmetijstvo, zdravje, energija, zaloge vode …

S premikom klimatskih pasov se bo kmetijstvo primorano spremeniti. Zamenjale se bodo kulture in agrotehniške prakse, spremenila se bo kakovost in čas pobiranja pridelka, povečala se bo tudi potreba po namakanju. Podnebne spremembe že ogrožajo zdravje ljudi. Onesnažen zrak, vročinski valovi, alergeni – vse to povzroča zdravstvene težave. Človeško življenje ogrožajo vedno pogostejše ujme, suše, požari, neurja, poplave itd. Zaradi vse večje potrebe in povpraševanja po energiji bo energija prihodnosti v alternativnih virih kot so sonce, veter, voda ... Zaradi povečanja števila sušnih dni, ujm in poplav bodo ogrožene zaloge vode po kateri se je zaradi večanja števila prebivalstva potreba močno povečala.

Preberite si še s pomočjo katerih alternativnih energetskih virov lahko zmanjšamo količino izpustov CO2 v ozračje.