Vpliv kmetijstva na podnebne spremembe

Govedoreja je v Sloveniji najpomembnejša kmetijska panoga. Njen delež v skupnih izpustih toplogrednih plinov je v primerjavi z državami po svetu manjši. Vključno s posrednimi izpusti in izpusti zaradi gnojenja z živinskimi gnojili govedoreja v Sloveniji prispeva 6,1 odstotka toplogrednih plinov, med tem ko energetika  80,5 odstotka, najmanjši delež toplogrednih plinov pa se pripisuje uporabi topil in drugih izdelkov (vključno z industrijskimi procesi in stranskimi učinki odpadkov)  to je 0,2 odstotka.

Zelo močan toplogredni učinek, ki nastaja pri reji goveda imata metan in didušikov oksid. Metan nastaja pri fermentaciji krme v vampu, kjer mikroorganizmi pretvarjajo različne sestavine krme v hlapne maščobne kisline, amonijak in mikrobno maso. Poleg tega se tudi precej metana z izriganimi plini izgublja v ozračje. Metan pravtako nastaja pri fermentaciji krme v debelem črevesu in pri skladiščenju živinskih gnojil na gnojiščih in v jamah za gnojevko.
Didušikov oksid, kot drugi zelo intenziven toplogredni »krivec«, nastaja pri presnavljanju dušikovih spojin, ki jih domače živali izločijo v živinska gnojila. Največ tega plina se sprosti v skladiščih živinskih gnojil, ostalo pa pri paši živali in gnojenju z živinskimi gnojili. Posredni izpusti didušikovega oksida so posledica odplakovanja dušikovih spojin v vode in uhajanja amonijaka v ozračje.
Pri dihanju živali nastaja ogljikov dioksid, ki pa ne prispeva k učinku tople grede, saj gre za ogljikov dioksid, ki so ga krmne rastline med rastjo potegnile iz zraka. Ogljikov dioksid torej v kmetijstvu kroži in ne prispeva k povečanju koncentracij v ozračju

Manjšanje izpustov
Od leta 1986 do leta 2006 so se v slovenski govedoreji izpusti toplogrednih plinov zmanjšali za 14,8 odstotka. S tem so govedorejci že izpolnili obveznosti kjotskega sporazuma, ki določa, da mora Slovenija od izhodiščnega leta 1986 do obdobja 2008-2012 izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za osem odstotkov.

Ukrepi za zmanjševanje izpustov:
- povečanje mlečnosti in življenjske dobe krav molznic,
- povečanje prirasta pri pitancih ob upoštevanju naravnih danosti za rejo,
- izboljšanje kakovosti krme,
- uskladitev krmnih obrokov s poudarkom na izogibanju presežkom beljakovin,
- uvajanje učinkovitih načinov paše,
- skrbno ravnanje z živinskimi gnojili in uvajanje sodobnejših načinov gnojenja z majhnimi izpusti amonijaka,
- uvajanje bioplinskih naprav in učinkovita raba energije na kmetiji.