Fosilna goriva

Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikove hidrate. Med takšna goriva spadajo premog, nafta ter zemeljski plin. Uporaba fosilnih goriv je omogočila razvoj industrije in je večinoma izrinila vodne mline ter kurjavo lesa in šote za toploto.

Naravna fosilna goriva moramo pred uporabo primerno pripraviti s čiščenjem, drobljenjem (premog) in destilacijo (nafto). Plinasta fosilna goriva vsebujejo ogljik, vodik in žveplo, nafta dodatno še dušik. Premog vsebuje vse naštete elemente ter kisik in pepel. V naravnem okolju so naravna fosilna goriva plinasta, če imajo njihove molekule manj kot 5 ogljikovih atomov, če jih vsebujejo od 5 do 20, so tekoča, če pa molekule vsebujejo 21 in več ogljikovih atomov so fosilna goriva trdna.
Pri proizvajanju elektrike se energija izgorevanja uporablja za pogon turbine. Starejši generatorji so pogosto uporabljali paro ustvarjeno pri gorenju za pogon turbine, ampak v novejših elektrarnah plini, ustvarjeni pri gorenju, poganjajo turbino neposredno.
Pri sežiganju fosilnih goriv nastajajo tudi snovi, ki so škodljive okolju. Del teh snovi se v kuriščih in termoelektrarnah izloči v ozračje. Med škodljivimi snovi so okolju najbolj škodljivi ogljikov dioksid (CO2), ogljikov monoksid (CO), dušikovi in žveplovi oksidi (NOx in SOx) ter prašni delci. Dušikovi oksidi nastajajo pri temperaturah nad 1300 °C. Takrat se zrak, ki ga dovajamo za zgorevanje, segreje tako močno, da dušikove molekule oksidirajo. Povzročajo fotokemični smog in kisli dež. Majhna količina ogljiko-hidratnih goriv so biogoriva, ki so dobljena iz atmosferskega ogljikovega dioksida in tako ne povečajo količino tega plina v ozračju.

Vir: http://sl.wikipedia.org