Parodontoza ali parodontitis

Kdor omenja besedo parodontoza ob tem misli na parodontitis, ki je vnetje dlesni in vseh obzobnih tkiv. Nastane kot posledica infekcije, ki jo povzročijo bakterije. Začne se kot vnetje dlesni (gingivitis) in se nato širi vse do kosti. Brez pravilnega zdravljenja pa lahko vodi do izgube zob.

Kot že rečeno, laiki večinoma napačno uporabljajo izraz parodontoza namesto parodontitis. Bolj natančno mišljeno je parodontoza zastarel izraz za obolenja obešalnega aparata brez vnetja. Obešalni aparat zoba obsega vse strukture, ki služijo dobremu vsidranju zoba v čeljustno kost. Sestavljajo ga dlesen, alveolna kost, pozobnica in zobni cement. Vsa obolenja obešalnega aparata so zajeta v izrazu parodontopatije. Ta obolenja lahko prizadenejo ljudi vseh starostnih skupin. Pojavljajo se v različnih oblikah in lahko povzročijo masivne poškodbe obešalnega aparata in tudi razgradnjo kosti.

Pogostost: Vnetje dlesni (gingivitis) spada med najbolj pogosta infekcijska obolenja pri človeku. Po nekaterih ocenah naj bi imelo okoli 70 do 80 % ljudi vsaj enkrat v življenju obolenje obešalnega aparata (parodontopatijo). Pri preiskavah na otrocih pa se kažejo vnetna obolenja dlesni že pri starostih od 4. do 13. leta. 95 % vseh obolelih ima tako imenovano parodontozo odraslih, ki se pojavi nekje po 35. letu starosti. Ker pa poteka zelo neizstopajoče, se odkrije nekoliko kasneje (med 40. in 50. letom). Parodontoza se pojavi pri sprednjih zobeh obeh čeljusti ter prvih kočnikih.

Vzroki: Parodontoza je vnetna reakcija dlesni in obzobnih tkiv, ki jo povzročijo bakterije. Te se na začetku nahajajo na zobni površini, od tu pa se lahko razširijo na zobno korenino in kost. Tam jih med vsakdanjim čiščenjem zob ne dosežemo več. Pri slabi ustni higieni nastane plak, mehak sloj, ki vsebuje bakterije in ostanke hrane. Iz plaka se z nalaganjem mineralov razvije zobni kamen. Zaradi tega so konstantno prisotne bakterije, ki povzročajo trajno vnetje. To vnetje pa se lahko razplamti v sunkih in postane kratkotrajno akutno. Takšni kronični procesi povzročijo, da se kost, ki obdaja zob, počasi razgrajuje in posledično nastanejo tako imenovani žepki. Nato sledi razrahljanje zob in ob nezdravljenju tudi izguba le-teh. Najpogostejši vzroki so: nezadostna zobna higiena, mehansko draženje (slabo nameščen zobni nadomestek), bolezni (diabetes, AIDS, presnovne motnje, Morbus Crohn) in v nekaterih primerih kot stranski učinek zdravil.

Paradontoza - znaki:

- vnetje dlesni (oteklina, pordečitev in krvavenje dlesni)
- ustni zadah
- pri zelo napredovanih stadijih tudi bolečine

Paradontoza - zdravljenje:

ne zdravijo se samo trenutne težave, ampak tudi vzroki zaradi katerih je prišlo do obolenja. Potek zdravljenja:
1. Informiranje pacienta, motivacija in razlaga kako izboljšati zobno higieno.
2. Zdravljenje: konzervativno (čiščenje zobnega kamna in žepkov) in/ali kirurško.
3. Skrb za pravilno higieno in redni pregledi pri zobozdravniku so najboljši način, da nas paradontoza ne prizadane.