Amalgam

Že nekaj let potekajo diskusije o uporabi amalgama in številni zobozdravniki ga še vedno uporabljajo. Amalgam je zmes živega srebra in različnih kovin (npr: srebro, kositer, baker in drugih) in je že dolgo poznan material. Leta 1528 je v medicinski literaturi prvič omenjena zmes živega srebra in bakra, ki je bila uporabljena za zalivko. Zaradi dolge uporabe je znanih veliko prednosti in slabosti. Vseeno pa se vedno znova pojavljajo vprašanja o smislu uporabe amalgama. V zadnjih letih pa je vedno več govora tudi o obremenitvah okolja s težkimi kovinami, kakršna je živo srebro.

Največ živega srebra vnese človek v svoje telo skozi dihalne poti, zaradi onesnaženja okolja in s hrano (npr.: tunina v konzervi, sadje in mleko). Obstajajo pa tudi naravni izvori kot so izbruhi vulkanov.

Skozi zalivke se izloči do 3,6 mg živega srebra na leto, kar je izmerjeno pri sveži zalivki. Že po nekaj dneh pa je izločanje zelo majhno. Najvišja dovoljena količina, predpisana s strani svetovne zdravstvene organizacije pa je 16 mg na leto.
Amalgam se ne uporablja pri mlečnih zobeh, pri nosečnicah in doječih materah, pri nevroloških boleznih kot je multipla skleroza in pri dokazanih alergijah. Alergije na živo srebro pa so dokaj redke in se lahko dokažejo s kožnim testom. Veliko simptomov kot so: pomanjkanje apetita, motenje spanca, pomanjkanje koncentracije, manjša vzdržljivost, depresije, slabost, driska, motnje okusa in občutljiv jezik danes pripisujejo amalgamu, kar pa je težko dokazljivo. Vseeno pa je omejena uporaba amalgama nadvse priporočljiva.

Pri dajanju in odstranjevanju amalgama se izloči največ živega srebra. Zaradi tega je potrebno natančno odsesavanje vseh ostankov in zaščita pacienta z zaščito iz lateksa.
Velikokrat se po odstranitvi amalgama predpiše terapija za odstranitev živega srebra iz telesa. To poteka z spojinami, ki nase vežejo živo srebro in se izločijo kot trdne snovi.

Amalgam je v kombinaciji stabilnosti pri žvečenju, enostavno obdelavo in majhnimi stroški za sam material še vedno finančno ugoden. Obstaja pa že veliko alternativnih materialov, ki bodo v prihodnosti povsem zamenjali amalgame. Poleg zlata in keramike prihaja vedno več umetnih materialov, ki so ob primerni obdelavi bolj primerni kot amalgam. Ta naj bi postal čez čas povsem odvečen. Če poleg zdravstvenega aspekta dodamo še estetskega, so bele zalivke iz umetnega materiala ali keramične krone, in tudi lepo obdelani nadomestki iz zlata, veliko lepši že na pogled.

Dolgoročni cilj pa je seveda zmanjšanje pojavljanja zobne gnilobe in s tem zmanjšanje potreb po zdravljenju. To se lahko doseže z rednimi pregledi pri zobozdravniku, izboljšani zobni higieni že iz otroštva in z zdravo prehrano.