Nadarjeni in disleksija

»Nihče nima take pomanjkljivosti, ki je ne bi mogli kje uporabiti.«
(Emerson)

Kaj je disleksija? Zelo na kratko in preprosto povedano, disleksija je motnja branja. V šoli predstavlja otrokom zelo velike težave. Otrok, ki je nadarjen, lahko celo nadpovprečno, velja za lenuha, saj njegove ocene v šoli ne kažejo njegovih sposobnosti oz. nadarjenosti. Ti učenci se hitreje utrudijo, imajo dobre in slabe dneve, pogosto so slabo organizirani ter pozabljivi. Naš šolski sistem pa je na žalost naravnan tako, da so v šoli večinoma uspešni le tisti otroci, ki so sposobni sprejemati velike količine informacij.

Otroci z disleksijo še posebej potrebujejo spodbudo, s pomočjo katere odkrivajo svojo nadarjenost oz. svoje talente. Le v spodbudnem okolju jih bodo lahko negovali, izpopolnjevali ter razvijali. V takšnem spodbudnem okolju zaradi težav z branjem in pisanjem tudi ne bodo zasmehovani s strani vrstnikov.

Ljudje z disleksijo so lahko izjemno nadarjeni. Njihova močna področja so različna. Lahko so umetniški, ustvarjalni in muzikalni. Njihovo naučeno znanje je stabilno in zanesljivo. Lahko premorejo praktično izkušenost in dobre prostorske sposobnosti. So močni konceptualni misleci, ki imajo pogosto odlične besedne in vidne sposobnosti. Veljajo za vztrajne in delovne, dobre pri razlagi naučenega drugim. So iznajdljivi pri razvijanju strategij, predvsem pa odločeni, da kljub oviram v preteklosti, uspejo. Bolj kot večina ljudi se zavedajo okolja.

Učne veščine so za otroka z disleksijo zelo pomembne. Ker ima težave z ubesedenjem odgovorov, ga moramo naučiti, da razmisli, kako je prišel do določenega odgovora. Učni sklopi, iz katerih se uči, ne smejo biti preveč obsežni, da jih bo lahko smiselno organiziral in svoje znanje povezal z že naučenim. Oblika učenja z miselnimi vzorci je lahko zelo dobrodošla.

Intuicijo imamo razvito vsi, nekateri manj, drugi bolj. Pomeni, da lahko predvidimo nekaj vnaprej, brez logičnega razmišljanja. Dislektiki velikokrat poznajo odgovore oz. rešitve nekega problema, ne da bi vedeli, kako so do tega sploh prišli. Večinoma so tudi zelo radovedni. Stvari začnejo raziskovati, kakor hitro so za to sposobni. Prav zaradi intuitivnega mišljenja in radovednosti je ustvarjalnost teh oseb zelo povečana.

Nekateri znani dislektiki so Albert Einstein, Hans Christian Andersen, Leonardo da Vinci in še mnogo drugih.