Nadarjeni učenci s posebnimi potrebami

»Če imate svoje učence za takšne, kot so, ne bodo nikoli boljši; če pa v njih vidite učence, kakršni želijo biti, vam bo nedvoumno uspelo.«
(J. W. Goethe)

Naše največje bogastvo so ljudje, njihovo znanje, motivacija, učljivost. Pomemben je vsak posameznik, tudi otroci s posebnimi potrebami, ki so nadarjeni. Glavni cilj dela z njimi je harmonizacija (Musek, 2006) intelektualnih potencialov, specifičnih talentov, morebitnih primanjkljajev in vrednot. Ti otroci se ne odzivajo najbolje na tradicionalne ukrepe od poučevanja do vedenja in mišljenja, zato so v nevarnosti, da njihov emocionalni in socialni razvoj ne bo potekal uspešno. Zelo pomembno je, da takega učenca dobro poznamo, ko načrtujemo delo zanj. Ves čas moramo imeti v mislih, da govorimo o celostnem razvoju učenca in ne samo o področjih, kjer je nadarjen ali ima primanjkljaje, saj ljudje ne funkcioniramo po področjih, ampak celostno: telesno, duševno in duhovno.
Renzulli (2007) pravi, da gredo nadarjeni učenci skozi učni proces kot gliser, učenci s težavami pa kot čoln na vesla, pa vendar so vsi ti učenci v šoli, v istem razredu in vsi imajo pravico do svojega optimalnega razvoja. Pri nadarjenih učencih intelektualni razvoj prehiteva socialno-emocionalni in motorični razvoj. Študije odkrivajo, da je okoli 3-5 % otrok s posebnimi potrebami tudi nadarjenih (Nielsen, 2002). To so dvojno izjemni učenci.

V svoji šolski praksi sem se ukvarjala s tako imenovanim dvojno izjemnim učencem. Dečka sem spoznala v zanj precej težkih okoliščinah že pred leti. V svojem mladem življenju je doživel veliko hudih in neprijetnih stvari. Težave, predvsem čustvene in vedenjske, je premagoval in reševal večinoma na načine, ki niso bili najbolj všečni. Njegovi najbližji mu niso znali nuditi opore in pomoči, ki jo je v tistem času tako obupno potreboval, čeprav ne morem trditi, da to niso želeli. Tudi šola je bila dokaj nemočna, kar je pripeljalo do skupne odločitve, da bo za njegov razvoj v danih okoliščinah najbolje, da šolanje nadaljuje drugje oz. da zamenja življenjsko okolje.

Po nekaj letih sem se, sedaj že s fantom, z njim ponovno srečala. Sprva je kazalo, da so nekoč znane težave izzvenele, vendar sem kmalu uvidela, da temu ni tako. Začeli so se pojavljati konflikti med vrstniki pa tudi z učitelji. Ker je učno zelo uspešen, je tudi njegova samopodoba na tem področju zelo visoka, medtem ko je njegova socialna samopodoba  zelo šibka. To se kaže v intenzivnosti čustvenih reakcij, ki so večkrat neprijetne kot prijetne. Učenec je občutljiv, hitro ranljiv v medsebojnih odnosih, pogosto ima težave s prilagajanjem v določeni situaciji, sebe doživlja kot osamljenega, vendar pozornost vrstnikov pa tudi učiteljev prevečkrat išče na nepravi način.
Taki učenci še posebej potrebujejo podporo staršev, učiteljev in svetovalcev v razumevanju samega sebe.